Zdrav vid kot temelj celostnega zdravja in psihičnega ravnovesja
Preventivna zdravstvena oskrba pogosto vključuje preglede krvi, srčno-žilnega sistema ali zob, vid pa je velikokrat zapostavljen. Vendar slabši vid ne vpliva le na to, kako jasno vidimo – vpliva na to, kako se počutimo, kako uspešno opravljamo naloge in kako komuniciramo z drugimi.
Zato je pomembno, da se vsaj enkrat letno opravijo osnovni pregledi vida, tudi če ni vidnih težav. Pri otrocih, študentih in starejših je to še posebej pomembno. Očesni pregledi ne razkrivajo le dioptrije, temveč lahko odkrijejo znake sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka ali drugih sistemskih bolezni.
Zdrave oči prispevajo k boljši orientaciji, večji samozavesti in bolj uravnoteženemu vsakdanu. V kombinaciji z zdravo prehrano, gibanjem in izogibanjem stresu je skrb za vid sestavni del skrbi za celotno telo. In navsezadnje – svet je lepši, ko ga vidimo jasno.
Kako svetloba vpliva na utrujenost in zakaj je to pomembno prepoznati
Fotofobija ali preobčutljivost na svetlobo ni zgolj simptom migrene, temveč tudi pogosto opozorilo, da so oči preobremenjene. Ljudje s slabšim vidom pogosto naprezajo oči bolj kot tisti z dobro ostrino vida. Ko temu dodamo močno umetno svetlobo ali bleščanje z ekranov, se stanje še poslabša.
Takšna preobčutljivost se pogosto kaže kot bolečina za očmi, solzenje, tiščanje v glavi in utrujenost že po nekaj urah dela. Posledično pride tudi do razdražljivosti in težav s koncentracijo. To še posebej prizadene ljudi, ki delajo v pisarnah, študente in vse, ki so dlje časa izpostavljeni digitalnim napravam.
Rešitev ni vedno zapletena – kakovostna očala z zaščito proti modri svetlobi, pravilna osvetlitev prostora, redni odmori med delom in dovolj hidracije so lahko zelo učinkoviti ukrepi. Ob tem ne smemo pozabiti tudi na pomembnost pravilne lege glave in ergonomije delovnega prostora.
Očala niso zgolj modni dodatek, ampak nujen pripomoček za dobro počutje
Veliko ljudi odlaša z nošenjem očal ali kontaktnih leč, četudi vedo, da ne vidijo jasno. Nekateri se bojijo spremembe videza, drugi verjamejo, da še ni tako hudo. V resnici pa je lahko celo majhna napaka v vidu razlog za pogoste glavobole, utrujenost in slabšo koncentracijo.
Korekcijski pripomočki omogočajo, da se oči sprostijo. Ko je vid optimalno korigiran, se zmanjša napetost v očesnih mišicah, posledično pa se zmanjša tudi napor možganov. To vodi v izboljšano učinkovitost pri delu, manjšo utrujenost in boljše splošno počutje.
Pomembno je, da se očala ali leče prilagodijo posameznikovemu načinu življenja – tisti, ki veliko časa preživijo za računalnikom, bodo potrebovali drugačno korekcijo kot npr. vozniki ali bralci. Redni pregledi so ključni, saj se dioptrija lahko s časom spreminja.
Čustveni vpliv dolgotrajne napetosti zaradi slabega vida
Vid je eden ključnih čutov, s katerim človek pridobiva informacije iz okolja. Kadar je ta proces otežen, telo in um to občutita kot stres. Dolgotrajno slabše zaznavanje okolja vodi do frustracije, nesigurnosti in zmanjšanega občutka varnosti.
Posameznik se lahko zaradi zamegljenega vida počuti socialno izoliranega, saj težje sledi pogovorom, bere obrazne izraze in bere besedilo na zaslonih ali tablah. To povzroča nezavedno napetost in pogosto vodi v razdražljivost. Ne gre zgolj za fizično utrujenost, temveč za čustveno napetost, ki se kopiči.
Rešitev se pogosto skriva v preprostem koraku – obisku optometrista ali okulista. Prava dioptrija in svetovanje o pravilni osvetlitvi delovnega prostora lahko pomembno izboljšata razpoloženje in zmanjšata čustveno napetost. Dober vid je pomembnejši za duševno počutje, kot si večina misli.
Zakaj slab vid vpliva na našo vsakodnevno energijo
Dolgotrajno naprezanje oči zaradi nepopolne ostrine vida je lahko izčrpavajoče. Ko človek ne vidi jasno, morajo oči in možgani dodatno delati, da izostrijo sliko in kompenzirajo pomanjkljivosti v zaznavanju. To pa ne vpliva zgolj na oči, temveč na celoten organizem.
Zaradi stalnega napora pride do napetosti v mišicah obraza, vratu in ramen. Te mišice pogosto ne počivajo, saj se telo instinktivno skuša bolje osredotočiti na okolje. Posledično posamezniki čutijo kronično utrujenost, pogosto že dopoldne. Temu stanju pravimo tudi “vizualna utrujenost”, in čeprav ni uradna diagnoza, je precej razširjena.
Eden od načinov, kako preprečiti tovrstno utrujenost, je pravočasna korekcija vida, dovolj spanja in redni odmori med delom z zasloni. Tako se očem omogoči počitek, možganom pa boljša koncentracija, kar posledično dvigne nivo energije čez dan.